UKRADENO SONCE: Zoran Šteinbauer

Rahločutna zgodba od rojstva slepe Marije, ki se spretno izvija ceneni sentimentalnosti, briše meje med iluzijo popolnosti in nesmislom stereotipa o invalidnosti, drugačnosti, norosti. Z drugačnim nabojem kot drugi, zaklenjeni v svoje videnje sveta, ki se jim prikazuje kot edino možno, edino pravilno in veljavno, Marija gleda svet z upanjem, odprtim v vse smeri.

Mama Vida, v vrtincu lastne nemoči in nerazumevanja sveta, se zlomi. Pogoltne jo svet z vsemi svojimi pastmi. Marija ostane pri babici Hani, s katero odkriva odtenke barv, sončne vzhode in zahode, se uči in nauči gledati svet z vseh zornih kotov. V svojem okolju in v šoli doživi nadzor, razvrščanje in razmeščanje, kaznovanje in vse tiste mehanizme, s katerimi tako imenovani normalni obvladujejo človeško raznovrstnost in manipulirajo z njenimi močmi. Splet okoliščin Marijo pripelje v bližino Simona, fanta z avtizmom. Tedaj obnovi stike z Jakobom, svojim nekdanjim vzgojiteljem. Ta srečanja tudi v njem prebudijo čustva, ki v svetu odtujenih odnosov in lažnih vezi tako pogosto povsem onemijo.

 Spoznanje, da smo po svoje odkrhani, poškodovani in nalomljeni prav vsi, daje junakom zgodbe moč, da kljub ukradenemu soncu čista vera, upanje in ljubezen vedno preživijo in da se je zanje vredno boriti.

Ključne besede : slepota, ljubezen

Vir : http://www.morfem.si/Ukradeno-sonce-k101 

Priporoči prijatelju: